Filtriranje in kromatografija
V učilnici 5. a smo pri uri naravoslovja in tehnike delali poskus prečiščevanja blatne vode z različnimi pripomočki in ugotavljali, kaj je kromatografija. Postopke smo izvajali v skupinah.
Za prečiščevanje blatne vode smo uporabili veliko pripomočkov: lij, cedilo, papirnato brisačo, bombažno krpo, gazo, blatno vodo, steklen kozarec ter barvne flomastre. Najprej smo ugotavljali, kateri pripomoček najbolje očisti vodo. V naši skupini smo se odločili, da bo vodo najbolje prečistil filtrirni papir, ker že samo ime pove, da nekaj prečisti. Nato smo zaščitili mize s čisto vrečo za smeti in začeli s poskusom. Najprej smo postavili lij na večji steklen kozarec in vanj dali papirnato brisačo ter skozi prelili blatno vodo. Enako smo ponovili še s cedilom, bombažno krpo ter gazo. Opazovali smo, kaj je ostalo na pripomočku in kakšne barve je voda, ki je pritekla skozi lij v kozarec. Ugotovitve smo zapisali v delovni zvezek. Meni se je zdelo, da je vodo najbolje prečistil filtrirni papir, najslabše pa je blatno vodo prečistilo cedilo. Ta voda, ki smo jo prečistili, pa vseeno ni pitna, ker je nismo popolnoma prečistili, saj nismo iz nje izločili mikrobov in bakterij.
Ali morda veste kaj pomeni kromatografija? To je postopek za ločevanje zmesi na osnovne sestavine. To je bil naš drugi poskus. Filtrirni papir smo narezali na 3 cm dolge trakove po dolžini, nato smo na enega z barvnim alkoholnim pisalom narisali piko in ga pomočili v vodo. Pike nismo smeli pomočiti v vodo. Opazili smo, da je papir iz kozarca vpijal vodo, ta pa je prenašala barvila po papirju navzgor. Na papirju smo videli ločene barvne pasove. To izkušnjo pa uporabljamo tudi pri likovnem pouku, saj sedaj bolj pazimo pri uporabi vode.
Nina Stanič
