Po poteh soške fronte

V sredo, 7. 9. 2022, smo imeli zgodovinsko ekskurzijo do Kobarida. Namen je bil spoznati soško fronto ter prvo in drugo svetovno vojno. Udeležili smo se učenci devetih razredov Osnovne šole Antona Žnideršiča.

Začeli smo v Ilirski Bistrici, kjer smo se zbrali pred šolo. Pri prvem krožišču smo spoznali pesnika in pisatelja iz naših krajev Ivka Spetiča-Magajne. Napisal je 25 knjig. Nato smo se peljali skozi Vremsko dolino, na poti smo videli tudi Brkine, na desni strani Vremščico.

Po poti nas je spremljala reka iz naših krajev, in sicer reka Reka. Okolica se mi je zdela res čudovita skozi vso pot. Prispeli smo v Gornje Vreme, kjer smo izvedeli za pisatelja Bogomirja Magajno, njegov nečak je Ivko Spetič-Magajna. Bogomir je napisal veliko zgodb in pripovedi. Nekatere izmed njih so: Patrijot, Brkonja Čeljustnik, Ananas in mnoge druge. Po sebi ima imenovano tudi šolo v Divači. Po poklicu je bil psihiater.

Pot nas je vodila naprej, prispeli smo v Divačo, kjer smo se seznanili s prvo filmsko  igralko Ito Rino. Bila je znana po vsem svetu ter celo povabljena v Hollywood. Njihovo povabilo je zavrnila zaradi ljubezni, ki jo je gojila do svojega moža, za katerega vemo, da je prihajal iz Srbije. Ita Rina je sicer njeno umetniško ime, imenovala se je Ida Kravanja. Njen najslavnejši film je bil imenovan Erotika.

Vozili smo se tudi mimo Krasa, kjer smo spoznali Srečka Kosovela, pesnika. Živel je le 22 let, vendar je v svojem času napisal ogromno pesmi. Je eden najboljših slovenskih pesnikov. Ene izmed njegovih pesmi so: Evropa umira, Pravim ti, brat … Tudi sam je zaslutil vojno. Peljali smo se tudi mimo Vipavske doline in Vipavskega Križa. Seznanili smo se z Janezom Svetokriškim.

Kmalu zatem smo se ustavili in pojedli malico na črpalki pred Novo Gorico. Tam smo spoznali Franceta Bevka, ki je napisal zgodbico Lukec in njegov škorec, ki smo jo tudi sami v šoli prebrali. Po uri vožnje smo prispeli v Kobarid, kjer smo se seznanili s Simonom Gregorčičem, ki so mu rekli tudi Goriški slavček.

Kobarid je obiskal tudi ameriški pisec Ernest Hemingway, ki je osvojil Nobelovo nagrado za svojo knjigo Starec in morje. Kot prostovoljec je prišel v Slovenijo ter se boril v vojski, kjer je bil tudi novinar. Na koncu se je zaljubil v medicinsko sestro v bolnici v zaledju, po tem ko je bil hudo ranjen. Da bi izkazal svoje nasprotovanje vojnam in bojevanju je napisal roman Zbogom, orožje.

V Kobaridu smo obiskali muzej, kjer so nas vodiči popeljali po sobanah, ki so prikazovale vojno ter njene posledice. Najprej smo obiskali Krnsko sobo, kjer smo si ogledali model gorovja Krnsko. Sledila je Bela soba, ki nam je razkazovala ledeno jamo Kaverno, ki je bila uporabljena zaradi preveč žrtev. V sobi Zaledja smo izvedeli, kako jim je primanjkovalo zdravil, videli njihove pripomočke, izvajanje operacij. Zaradi potu ter takratnih bolezni so uporabljali tudi takrat imenovan pralni stroj. Povedali so nam, da vojaki zaradi cenzure niso smeli domov pisati, kar so si želeli. Zadnja je bila Črna soba, in sicer kot spomin vsem padlim v vojni.

Iz Kobarida smo se odpravili v Italijo, kjer smo si ogledali spomenik Redipuglia, kjer so zapisani priimki vseh pogumnih padlih borcev. Po ogledu pa še odšli v grad Miramare, ki mi je bil osebno najlepši, saj je izgledal zelo razkošno in imel prečudovit pogled na morje.

Za konec bi rada povedala to, da mi je bil ta celodnevni izlet zelo všeč in si ga bom za vedno vtisnila v spomin.

Nena Ujčič, 9. b

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost